»Kakšen politični cirkus!«
»Žalosten dan za tenis, Avstralijo in Novaka.«
»Se lahko zdaj končno pogovarjamo o tenisu?«
»Ljudje, katerih svojci umirajo, ne morejo v lastno državo. Ljudem govorite, da ne morejo niti v trgovino ali na kavo, če niso cepljeni, če pa si številka ena na svetu, potem ti je to spregledano?«
»Ne samo, da so najboljšemu igralcu napravili nenadomestljivo škodo, ponižali so Srbijo in vse njene državljane.«
»Ni mi všeč, da se je znašel v tej situaciji, ni mi všeč, da je bil v priporu. Vse skupaj ni bilo dobro za nikogar.«
»Samo jasen opomnik na to, da bi se Đoković lahko izognil vsem uradnim postopkom in blebetanju, če bi se cepil kot preostalih 97 odstotkov tenisačev.«
»Đoković ni postavil pravil. Imel je vizum za vstop v Avstralijo, zdravniško izjemo pa sta mu potrdila dva pooblaščena, neodvisna in usposobljena odbora. Glede na to je povsem upravičeno verjel, da je s tem stvar urejena. Kje se je torej zalomilo? Prav gotovo ne, ko je zapustil Evropo, saj je imel vse potrebne papirje in dovoljenje za vkrcanje na letalo. Zgodilo se je na naši meji.«
»Povedal sem mu, da komaj čakam, da pride v Srbijo, svojo državo, v kateri je vedno dobrodošel.«
»Neverjetno je, da je sodišče v razmiku nekaj dni, po enajstih dneh telesnega in duševnega maltretiranja, sprejelo dve popolnoma različni odločitvi.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju